VAŠKI OKOLIŠ SKOZI ZGODOVINO

Sončni žarki posijejo zjutraj v idrijsko kotlino čez Gore nad Idrijo. Gore, zelo staro naselje na robu planote, se ponujajo kot dobrodošla, zlasti nedeljska izletniška točka, s katere je na ogled razsežna idrijska panorama. Podnevi in ponoči je iz Idrije lepo vidna starožitna cerkvica sv. Marije Magdalene. Po zapiskih Antona Vončina je cerkvica pogorela leta 1882, kot tudi štiri hiše s hlevi in kozolci. Pogorelo je tudi župnišče in z njim pisni pričevalci vaške preteklosti.

V ustnem izročilu je še živa legenda o čudežu zavetnice, ki naj bi v skrivnostno gosto meglo skrila svoje svetišče, da ga niso izropali Turki. Podobno kot po drugih vaseh na Idrijskem se tudi na Gorah ohranja tradicija praznovanja na dan vaškega patrona, 22. julija, to je Magdalenska nedelja.

 

Dole in Jelični vrh se razprostirata na planotastem »obmejnem« idrijskem ozemlju, preko katerega je med obema vojnama potekala italijansko – jugoslovanska razmejitev. V starih časih je iz Idrije skozi Dole proti Vrhniki potekala tovorna pot, po kateri so s konji prevažali živo srebro v eno in žito v obratno smer. Žito je bilo namenjeno rudarjem po nižji ceni s strani rudnika. Ta cesta je bila zgrajena pod vlado Marije Terezije leta 1763. Vozniki so bili gorski in dolski kmetje. Leta 1849 je z gradnjo železnice na relaciji Ljubljana- Trst bila najbližja železniška postaja v Logatcu. Zato so leta 1856 začeli delati iz Idrije v Logatec cesto. Logaški kmetje so takrat začeli voziti iz kolodvora v Idrijo žito in ostale potrebščine. Tako so ostali naši kmetje brez pomembnega vira zaslužka. Danes se po valoviti krajini, kultivirani s košenicami in njivami, vije panoramska cesta mimo urejenih domačij.

 

Poselitev v teh krajih sovpada z obdobjem poznega srednjega veka. Krčenje gozdov je napravilo neštete jase v obliki njiv, pa tudi travnikov, košenic in pašnikov. Naselja so nastajala tam, kjer je bilo v neposredni bližini na voljo plodno zemljišče, prikladno za obdelovanje. Nekateri zaselki so se s časom razvili z nekoč samotnih kmetij. S krčenjem kraškega sveta se je pridobilo več travnikov in pašnikov, kar predstavlja naravno podlago za močno razvito živinorejo.

Urbanizacija podeželja v sodobnem času postopno napreduje. Z razvojem se vnaša številne pojave v prvotno oblikovan prostor . Naselja se širijo in obnavljajo, postopno pa izgubljajo svoj samo kmečki značaj.

Kar se tiče druženja in izobraževanja krajanov sta območju najbolj pripomogli osnovni šoli. Prva je bila ustanovljena leta 1910 na Gorah, druga pa leta 1936 v Dolah. Vendar je teža prve svetovne vojne pritisnila tudi na naše kraje, čutiti je bilo bližino Soške fronte. Kasneje so na naše ozemlje vkorakale italijanske čete, ki so celotno slovensko Primorsko in hrvaško Istro odtrgale od matičnega naroda. Navedeno je onemogočalo nemoten razvoj družbenih dejavnosti.

Po nastanku nove države je iz Šolske kronike Osnovne šole Dole razvidno, da so bili učitelji tisti, ki so skrbeli za kulturno in prosvetno življenje na tem območju. Prav na pobudo takratne učiteljice je bilo v letu 1946 ustanovljeno Kulturno društvo JURKO Gore, ki je v različnih dejavnostih združevalo mlado in staro. Leta 1961 ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo Dole je k združevanju dodalo še novo dimenzijo medsebojne pomoči in solidarnosti.

Na našem območju delujeta še Lovsko društvo, ki v letošnjem letu šteje častitljivih 93 let delovanja in leta 2007 ustanovljeno športno društvo AKTIV

 

 

USTANOVITEV PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA DOLE ( 1961- 1964)

Na našem območju so o ustanovitvi gasilskega društva razmišljali že precej zgodaj. Sosedje, GD Medvedje Brdo, so leta 1958 organizirali tečaj za gasilce, na katerega so se kot bližnji sosedje in napredni kmetje prijavili trije: dva Lojzeta Gantarja, prvi po domače Zakovčan, drugi Gričar, in Cveto Leskovec.
Naše območje je namreč pred ustanovitvijo lastnega društva, po drugi sv. vojni spadalo pod gasilski okoliš Prostovoljne gasilske čete Medvedje Brdo, ki je spadala v Okrajno Poveljstvo narodne zaščite Idrija-Cerkno. Pod gasilski okoliš omenjenega društva so spadale tudi vasi in zaselki Zavratec in Potok.
V Okrajno poveljstvo narodne zaščite Idrija-Cerkno so spadale naslednje prostovoljne čete: Idrija, Spodnja Idrija, Cerkno, Plužnje, Ledine, Godovič, Črni Vrh in četa pri rudniku živega srebra v Idriji.
V tem času so nekateri vseskozi razmišljali o ustanovitvi gasilskega društva na našem območju. Na začetku poletja leta 1960, na praznik sv. Rešnjega telesa, je bila nevihta. Napredni gospodar z Jeličnega vrha, gospod Nace Govekar, ki je tudi sicer vedno skrbel, da voda ni razdirala cest, je vzel v roke »kroco« in kljub prazniku odšel čistit kanale proti Rebru. Ko je delo opravil, se je ustavil v gostilni v zadružnem domu. Tam sta bila gosta, prej omenjena, oba Gantarja. Nace je takoj začel debato o nujnosti gasilskega društva, pridružil se mu je tudi Ivan Žakelj, ki je bil kasneje pobudnik. Na tem mestu so se dogovorili, da stopijo do Štefana Lapajne, takratnega predsednika vaškega odbora, in se dogovorijo o ustanovitvi društva.

 

Ustanovni člani Gasilskega društva Dole:

Alojz Gantar (Dole); Alojz Gantar (Jelični vrh); Ernest Žakelj, Andrej Šemrov, Štefan Lapajne, Ivan Govekar, Ivan Žakelj, Rafael Gnezda, Jože Gantar, Alojz Serženta, Ivan Brus, Anton Govekar, Ivan Logar, Andrej Menard, Ivan Lapajne, Franc Bogataj, Vladislav Leskovec, Cveto Rejc, Jože Rupnik, Ignac Govekar, Metod Logar.
Sklep za ustanovitev gasilskega društva so sprejeli na zboru volivcev v Dolah 16. 4. 1961. Volivci se obvežejo, da bodo po svojih močeh pomagali pri ustanovitvi društva. Društvo je bilo ustanovljeno predvsem zaradi združevanja ljudi in hkrati bi zagotavljalo požarno varnost na območju, ki je bilo takrat, zaradi danih okoliščin še bolj oddaljeno od večjih središč.
Res so še istega leta (18.maja) prizadevni člani uspeli spraviti pod streho pred ustanovni občni zbor društva z naslednjim dnevnim redom:

1. odprtje in pozdrav vseh prisotnih na Občnem zboru in udeležencev Občinskega odbora gasilske zveze Idrija,
2. pojasnila za bodoče delo pri ustanovitvi Gasilskega društva Dole,
3. izvolitev 5 članskega pripravljalnega odbora za ustanovitev gasilskega društva,
razno in naloge.
Andrej Šemrov je takrat pojasnil pomen in nujnost potrebe po ustanovitvi Gasilskega društva na našem območju, ki bo ljudi združevalo in nudilo požarno varnost za območja Dole, Jelični vrh, Idršek, Černa in Ravne s sedežem v Dolah, v bližini zadružnega doma.
Ustanovi se 5 – članski ustanovni odbor v naslednji zasedbi:
Andrej Šemrov, Jelični vrh 2, (rudar-predsednik odbora),
Cveto Rejc, Ravne 4, (kmečki sin),
Franc Bogataj, Dole 12, (lesni manipulant),
Rafael Gnezda, Gore 2, (rudar),
Ladislav Leskovec, Dole 6, (rudar).
Predsednik pripravljalnega odbora dobi nalogo, da se pozanima o pogojih ustanovitve novega društva.
Prisotnih je bilo 33 članov (23 aktivnih, 10 podpornih).
Ignac Govekar je bil eden glavnih pobudnikov pri ustanovitvi. Za delovanje so namenili sredstva iz sklada elektrifikacije (200.000 din), sredstva iz lastnega dela in spravila lesa.
Rezultat dela ustanovnega odbora novoustanovljenega društva je bil 21.januarja 1962 organiziran ustanovni Občni zbor gasilske čete Dole. Leta 1959 je bil namreč sprejet Zakon o gasilskih organizacijah, ki je vpeljal novo poimenovanje gasilskih društev. Iz naziva je izpuščal besedo prostovoljno, zato se je naša organizacija imenovala Gasilska četa Dole.
Občni zbor odpre predsednik pripravljalnega odbora Andrej, z naslednjim dnevnim redom:
1. izvolitev delavnega predsedstva, zapisnikarja, dveh overovateljev zapisnika,
2. izvolitev verifikacijske, kandidacijske in volilne komisije ter določitev načina volitev v Upravni odbor,
3. naloge gasilskega društva oz, čete,
4. predlog kandidatne liste za Upravni odbor in nadzorni odbor ter za delegata občinskega zbora,
5. volitve,
razno.
V upravni odbor so bili izvoljeni naslednji člani:
Ernest Žakelj mlajši, Slavko Leskovec, Andrej Šemrov, Alojzij Gantar (Jelični Vrh), Ivan Logar, Alojzij Gantar (Dole) in Ivan Žakelj. Predsednik društva je ostal Andrej Šemrov.

Za nekaj let je na žalost iz različnih vzrokov zagnanost članov zamrla. Vendar se leta 1964 uspeli organizirati drugi Občni zbor društva.
11. 4. 1964- Drugi Občni zbor društva po Ustanovnem občnem zboru
Predsednik društva Andrej Šemrov poda poročilo o dosedanjem delu:
Vsi napori so bili usmerjeni v administrativno delo. Upravni odbor je imel dve redni in eno izredno sejo, na kateri je bilo potrebno izvoliti dva delegata za Občinsko gasilsko skupščino. Tedaj je gasilska četa štela 24 rednih in 5 podpornih članov. Na registracijo društva je bilo potrebno čakati nekaj manj kot dve leti. Društvo se je registriralo pri Občinski skupščini Idrija, Odsek za notranje zadeve okraj Koper 7. novembra 1963.
To leto so začela pritekati finančna sredstva z Občinske gasilske zveze Idrija, elektrifikacijskega odbora, pod vodstvom ustanovnega člana in kasnejšega podpornega člana Ignacija Govekar, aktiva mladih zadružnikov, GG Tolmin. Od skupnih dohodkov se je večina sredstev porabila za nakup delavnih oblek, nekaj denarja so prihranili za naslednje leto. Pereč problem je predstavljala ustrezna gasilska oprema z manjkajočo motorno črpalko na čelu. Stekli so dogovori o nabavi le-te. Dogovorili so se, da bo začasna shramba gasilske opreme v prostorih pri Francu Bogataj. Članarina članstva v društvu je znašala 240 din.
Izvoli se nov Upravni odbor društva z naslednjimi člani:
Cveto Rejc, Ivan Govekar, Ernest Žakelj, Andrej Šemrov, Anton Govekar, Alojz Gantar, Jože Rupnik.
15.aprila 1964 Upravni odbor na prvi seji razdeli funkcije, in sicer:
poveljnik: Alojz Gantar,
predsednik: Andrej Šemrov,
tajnik: Ernest Žakelj mlajši,
blagajnik: Cveto Rejc,
orodjar: Jože Rupnik,
namestnik orodjarja: Anton Govekar.
Razpravljajo o nabavi črpalke.

DRUŠTVO MED LETOMA 1965 IN 1981

20. februarja 1965 novoizvoljeni Upravni odbor razdeli funkcije in sicer:
Predsednik: Ernest Žakelj
Tajnik: Štefan Lapajne
Blagajnik: Jože Trček
Kadrovnik: Rafael Gnezda.

Društvo ima tega leta v lasti 10 delavnih oblek, cevi, dvojak, motorko. Predsednik potoži, da društvo nima opreme niti za eno desetino. Leta 1965 se nabavijo uradni žig GD Dole. Za nujno praktično usposabljanje potreben material (gasilske cevi) gasilci zaprosijo GZ Idrija.
Od skupno 29 rednih članov je v letu 1965 uspešno izpit za izprašanega gasilca opravilo 24 članov. Leta 1965 so imeli gasilci ene mokre in ene suhe vaje, pri mokrih vajah so jim pomagali z gasilske zveze Idrija.
Gasilska društva so se od nekdaj spopadala z nizkimi finančnimi sredstvi za svoje delovanje. Članarina je bila premajhen vir dohodkov. S strani občinskih gasilskih zvez in same občine sredstva ne zadostujejo za delovanje vseh društev, ki bi jih potrebovali. Zato med samimi društvi pogosto prihaja do sporov pri ugotavljanju prednosti pri financiranju. Tako so se morala društva že takrat sama znajti pri pridobivanju finančnih sredstev. V letih 1965 – 1968 je bil glavni dotok finančnih sredstev zaslužek iz naslova veselic (prva je bila organizirana 12. septembra 1965- največji finančni doprinos je prinesel srečelov), dotacije Občinske gasilske zveze Idrija in prodanega lesa. Leta 1967 je društvo dočakalo nakup prve motorne črpalke SAVICA. Poleg motorne črpalke se je nabavilo še spojke, letne delavne obleke in drugi drobni inventar.

1967 Upravni odbor:
predsednik: Ernest Žakelj
tajnik; Branko Seljak
blagajnik: Štefan Lapajne
poveljnik: Jože Rupnik
namestnik: Alojz Gantar
orodjar; Jože Logar
V letu 1967 so z lastnimi sredstvi nabavili še: 13 delavnih pasov, 10 delavnih oblek, 20 čelad, 13 gasilskih sekiric, eno B tlačno cev, aparat za gašenje, dve rešilni vrvi …
Leta 1968 sta bili formirani prvi dve desetini Gasilskega društva Dole.
Gasilci zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov pričnejo misliti na izgradnjo gasilskega doma, kar pa je bila tedaj in nekaj let zatem le želja.
Občni zbor imenuje novega poveljnika Ernesta Žaklja in podpoveljnika Marjana Kunca. Anton Govekar v UO nadomesti preminulega člana upravnega odbora.
Predsednik je Anton Govekar.
V letih 1967-1968 so pripravili dve gasilski veselici.
Težavo predstavlja pomanjkanje strokovno usposobljenega kadra pri izvedbi gasilskih vaj. Strokovno pomoč nudi Občinska gasilska zveza Idrija. Gasilsko društvo se še vedno sooča s pomanjkanjem delavne opreme, predvsem pogrešajo novo motorno brizgalno, saj se je stara že kmalu po nakupu pokvarila.

1969- Novoizvoljeni UO;
predsednik: Anton Govekar
tajnik: Ivan Mikuš
gospodar: Alojz Gantar
blagajnik: Štefan Lapajne
Orodjar: Ivan Logar
Poveljnik: Ernest Žakelj
Podpoveljnik; Anton Kunc
11. 5. 1969 organizirajo prve suhe pionirske vaje. Člani se udeležijo praznovanja 100 – letnice gasilstva na Slovenskem v Metliki, v slovesni paradi.
Leta 1969 je bilo v društvo včlanjenih 27 aktivnih in 7 podpornih članov. Najbolj je bilo razveseljujoče dejstvo, da se je društvu pridružila desetina pionirjev.
Huda zima je kot že mnogokrat v naših krajih natrosila obilico snega, tako, da so gasilci istega leta namenili 20 ur kidanju snega s streh ogroženih hiš. Gasilska oprema in orodje se preselijo k Ernestu Žaklju.
Poveljnik v letnem poročilu poroča, da so se gasilci iz GD Dole hitro odzvali na pomoč pri požaru na Planini, vendar kaj dosti niso mogli storiti.

1970- požar v Ledinah pri Bogataju, člani so intervenirali pozno, kar poveljnik pripisuje slabemu alarmiranju. V ta namen so člani društva nudili brezplačno pomoč pri obnovi pogorelega objekta in s tem opravili 30 prostovoljnih ur. Izkazalo se je, da društvo glede na težaven teren v ta namen potrebuje motorno vozilo in napravo za obveščanje.
Sklene se, da se na podčastniški tečaj pošlje naslednje člane: Ernesta Žaklja, Marijana Kunca, Ivana Mikuša, Ivana Rupnika, dva člana sta tečaj uspešno opravila. Izpostavili so nujnost povezave gasilskega društva z osnovnimi šolami Gore, Dole in Zavratec pri pridobivanju mlajšega članstva, saj je zanimanje za gasilstvo med najmlajšimi upadalo.

Tega leta se nabavi novo motorno črpalko ROSENBAUER. Sredstva so se poleg prispevka GD Dole zbirala še s pomočjo Občinske gasilske zveze Idrija, SGG Tolmin in rudnika živega srebra.
Dva člana sta opravila tudi tečaj za motorista. Opremo so hranili v garaži Franca Bogataja, kasneje tudi pri poveljniku Ernestu Žakelj, vse do leta 1972, ko se opremo preseli v spodnje prostore zadružnega doma v Rebru, saj so tam zaprli vaško gostilno.

1971- Upravni odbor: Anton Govekar, Štefan Lapajne, Ivan Rupnik, Ivan Govekar, Franc Kavčič.
Poveljnik Ernest Žakelj, namestnik pa Ivan Mikuš.
Društvo proslavi 10. obletnico delovanja s prireditvijo in vrtno veselico 27. junija 1971 pri Sedeju v Dolah. Podelili so diplome in značke ustanovnim članom društva.
Istega leta je bila organizirana še ena vrtna veselica z namenom zbiranja denarja za avto za prevoz moštva in opreme. Tako se je leta 1971 nabavilo avto znamke Jeep. Stal je tri milijone din. Sredstva zanj so zbrali večinoma s prispevki krajanov, s posekom lesa, z izkupičkom od prireditev in s finančno podporo GG Tolmin, del denarja je financirala GZ. Člani so skupno opravili preko 800 prostovoljnih ur. V avtomobil so morali spraviti motorno črpalko in cevi, tako da so gasilci sedeli zelo na tesno. Da bi lahko sami udobneje sedeli, so naslednje leto za opremo kupili avtomobilsko prikolico.
13. julija 1971-je na Gorah udaril rdeči petelin. Požar se je razširil na stanovanjski hiši Pavle Gnezda. Poveljnik v letnem poročilu pohvali pripravljenost in odzivnost gasilcev. Poudari, da je uspešna intervencija še povečala ugled domačega gasilskega društva. Povečalo se je zaupanje prebivalcev v usposobljenost gasilcev. Del gasilcev se je udeležil tudi ogleda zaradi snega porušene hiše Marije Guzelj.

1972- svečan prevzem vozila in motorne črpalke (20. avgust 1972).
Novembra 1973. leta dobi GD brezplačno v najem prostore v osnovni šoli na Gorah. Osnovna šola se je namreč preselila v prostore zadružnega doma v Rebru. Tam je društvo gostovalo tri leta. Kasneje je zaradi nesoglasij med uporabniki prostorov prišlo do selitve.
V stavbi in pred njo so se organizirale veselice, tako so se leta 1974 pred stavbo OŠ na Gorah odločili za gradnjo betonske plošče za ples. Za gradnjo je bilo potrebnih 347 prostovoljnih ur . V najete prostore v stari osnovni šoli so montirali šank, ki ga je društvu podarila lastnica gostilne v Rebru Jožefa Bogataj. Za skrbnika šanka so imenovali Ivana Mikuša. Šank je bil odprt vsako nedeljo po maši in na vseh organiziranih plesih. Na Gorah je bil ta čas uradni sedež Prostovoljnega društva Dole in tam so organizirali vse Občne zbore društva. Prostore so gasilci delili s Kulturnim društvom in mladinskim aktivom.

1973- UO: Jože Trček, Miloš Gantar, Ivan Rupnik, Ivan Govekar, Ivan Brus.
Sprejem ženske desetine v gasilsko društvo Dole. Vse so v tem letu tudi opravile izpit za izprašanega gasilca.
Članice so svojo prvo priložnost za predstavitev dobile 70. obletnici GD Ledine, kjer so sodelovale z mokro vajo. Člani se z dvema desetinama udeležijo odprtja novega gasilskega doma v Spodnji Idriji.

1975- društvo je interveniralo pri dveh požarih; travniški požar pri Ivanu Rupniku in dimniški požar pri Karlu Gantarju, pri prvem je sodelovalo 7 gasilcev in gasilk, pri drugem pa 1 gasilka in 2 gasilca. Društvo je organiziralo odstranjevanje snega z 11 poslopjih, pri čemer je sodelovalo 5 gasilcev in 4 mladinci.
V tem letu je GZ Idrija organizirala tečaj za podčasnike, na katerega je društvo poslalo 3 člane, dva sta tečaj uspešno opravila.
V okviru tedna požarne varnosti so gasilci pregledali vse dimniške, električne naprave in skladišča vnetljivih tekočin na našem področju. Istega leta se je vnovič zbudila želja po izgraditvi novega gasilskega doma.

1976-UO: Ivan Govekar, Ivan Mikuš, Jože Trček, Ernest Žakelj, Ivan Rupnik, Anton Govekar, Frančiška Rejc.
13. junija 1976 so praznovali 15-letnico društva s slovesnim razvitjem prapora. Štirje gasilci so dobili značke za deset let dela v društvu. Društvo je štelo 40 članov, od tega je bilo 7 članic in 2 podporna člana.
Istega leta sodelujejo člani GD pri vaji narodne obrambe BLEGOŠ 76, ki jo je pripravil štab za civilno zaščito.

1977 UO: predsednik Ivan Govekar
poveljnik; Ernest Žakelj
tajnik: Marija Rupnik
blagajnik: Milan Eržen, ostali člani Franc Seljak, Alojz Serženta, Dušan Lapajne.
Na področju izgradnje novega gasilskega doma se začne premikati. Kljub različnim mnenjem med člani so vendarle določili lokacijo za gradnjo gasilskega doma. Lastnica Milka Vončina jeza to brezplačno podarila 1000 m2 zemljišča v Rebru.

1980- izvolitev novega UO: Ernest Žakelj – poveljnik
Marija Rupnik- tajnik
Ivan Markič – član
Franc Seljak – blagajnik
Ivan Mikuš – predsednik
Nada Kunc- član
Ivan Govekar – član
Istega leta na sestanku UO razdelijo naloge pri gradnji novega gasilskega doma. Za predsednika gradbenega odbora so predlagali Štefana Lapajneta, za namestnika so imenovali Ivan Rupnika. Kasneje so za predsednika gradbenega odbora izvolili Ivana Govekarja. Predsednik gradbenega odbora se zadolži za pridobitev vse zahtevane dokumentacije. Imenuje se posamezne člane za organizacijo prostovoljnega dela po vaseh v KS Dole. Pripravili so načrte gradnje, počistili so teren okrog in na samem gradbišču. Predsednik Ivan Mikuš je na Občnem zboru pohvali krajane za prostovoljno delo na gradbišču. Aprilu istega leta podpišejo darilno pogodbo z Marijo Vončina in Antonom Govekarjem, ki sta podarila zemljišče za gradnjo gasilskega doma.
Da bi zbrali potrebna finančna sredstva za gradnjo, so organizirali tudi tri veselice.

GRADNJA NOVEGA GASILSKEGA DOMA (1981-1988)

1981- članska desetina doseže na občinskem tekmovanju 1. mesto v skupini B. Dva člana sta opravila tečaj za podčastnika. Društvo se je pomladilo za pionirsko desetino.
Pionirska desetina se uspešno udeleži tekmovanja v Spodnji Idriji.
Istega leta organizirajo dve gasilski veselici.
Aprila zakoličijo temelje novega gasilskega doma, izkopljejo in betonirajo temelje.

1982 UO: predsednik: Ivan Rupnik
poveljnik:Ernest Žakelj, ostali izvoljeni člani: Ivan Mikuš (tajnik), Franc Seljak (blagajnik), Dušan Lapajne,Stanko Eržen, Alojz Serženta, Ivan Žakel ml, Silva Petrič.
Oblikovali so dve pionirski desetini (pionirke in pionirji).
1982- ženska pionirska desetina doseže 1. mesto na občinskem tekmovanju v Cerknem. Prvič je zaslediti, da se pohvali udejstvovanje mladih gasilcev. Zvečala se je tudi disciplina in zavzetost na vajah, kar se je pokazalo z odličnimi rezultati na tekmovanjih.
Gradnja gasilskega doma napreduje, uspelo je pridobiti gradbeno dovoljenje. Na podlagi slednjega je bilo možno pridobiti kredit, sredi leta pa nabaviti material. Od vključno 2. 6. 1982 do 7. 12. 1982 so opravili 688 delavnih in 19 traktorskih ur. In sicer 277 za Gore, 258 za Dole in 135 ur za Jelični Vrh.

15. oktobra 1982 požar – udar strele v gospodarsko poslopje Franca Logarja v Dolah. Požar so prvi opazili v GD Vrsnik in prvi prispeli na požarišče. Alarmiralo se je tudi GD Idrija. Naši člani so se takoj po alarmiranju udeležili akcije. Na požarišču je sodelovalo 34 gasilcev in precej ostalih krajanov. Akcija naših krajanov je trajala vse do postavitve novega gospodarskega poslopja.

1983-Tekmovalni uspehi pionirjev na tekmovanjih se večajo.
Organizirajo izlet za pionirke in pionirje, in sicer ogled gasilske brigade v Brežicah.
Izpostavljajo problem ženskega članstva, ki nikakor ne doseže desetine.
Gasilski dom je bil v tem letu pod streho. Predsednik gradbenega odbora Ivan Govekar poroča, da je bilo zato potrebnih 4265 ur prostovoljnega dela

1984- Društvo šteje 40 članov in 22 pionirjev in pionirk.

1985- Pionirji in pionirke se udeležijo letovanja v Karigadorju v okviru Gasilske zveze Idrija.
Dela na gasilskem domu se upočasnijo.

1986- gradnja gasilskega doma počasi napreduje. Spomladi so bili izgledi kar dobri, nato se je vse skupaj ustavilo. Zidarji so morali počakati, da so položili cevi za vodo in odtoke. Ko so to opravili, zidarjev do jeseni ni bilo moč dobiti. Tudi gasilci sami očitno niso bili dovolj zainteresirani za čimprejšnje dokončanje gradnje. Ponavlja se stara pesem, da pri gradnji vedno sodelujejo eni in isti. Ko je bilo potrebno napraviti izravnalno podlago in zabetonirati tlak, so poslali preko 30 vabil, odzvalo pa se je le 8 članov. To leto je bilo opravljenih le 313 delovnih in 15 traktorskih ur.

1987-dva člana se udeležita tečaja za sodnike na gasilskih tekmovanjih (Marija Rupnik Ivan Mikuš).
V GD smo pridobili nov gasilski avto TAM. Denar za nakup je prispevala Občinska gasilska zveza, za barvanje avtomobila in signalne naprave so denar zbrali gasilci sami.
Tudi v tem letu jim ni uspelo dokončati gasilskega doma.

1988- UO: predsednik: Ivan Rupnik
poveljnik: Ivan Mikuš
ostali člani: Dušan Lapajne, Franc Seljak, Ciril Markič, Ivan Govekar, Rado Erznožnik, Nikolaj Šemrov.
1988- GD Dole organizira Občinsko gasilsko tekmovanje v veleslalomu na Marutnem vrhu. Pričakovalo se je okrog 300 tekmovalcev, sodelovalo je 14 gasilskih društev. Tekmovanje je lepo uspelo. Člani GD Dole so osvojili dve prvi mesti, dve drugi, eno peto, eno šesto in tri osma mesta.
28. avgust 1988- so končno dočakali težko pričakovano odprtje novega gasilskega doma. Po proslavi so organizirali veselico s srečelovom.
Povzetek nagovora ob slovesni otvoritvi gasilskega doma (predsednik PGD Dole Ivan Rupnik):
Današnji dan bo z velikimi črkami zapisan v kroniko našega društva. Uradno smo z današnjim dnem pridobili nov gasilski dom in novo gasilsko vozilo. Vsi pa vemo, da je bilo za to potrebno mnogo manj slovesnih dni in seveda veliko dela in dobre volje gasilcev in krajanov.
Prva pobuda za gradnjo gasilskega doma je bila dana na seji Upravnega odbora 24. februarja 1977. V naslednjem letu smo našli lokacijo in Milka Vončina nam je podarila parcelo v izmeri 1000 m2. Potem so se začele težave s pridobivanjem dovoljenja za izvajanje pripravljalnih del. 8 februarja 1980 smo ustanovili gradbeni odbor s prvim predsednikom Štefanom Lapajne. Kasneje je bilo potrebno spremeniti še načrt. Končno smo pripravili teren za gradnjo. Leta 1981 je SIS za požarno varnost odobril prva sredstva. Da bi uresničili to željo, so se gasilci obrnili k krajanom, ki so se velikodušno odzvali, saj so se s podpisi obvezali, da bodo opravili kar 4.300 delavnih ur, kar je bistveno zmanjšalo stroške investicije. Z betoniranjem temeljev smo začeli je jeseni 1982. V letu 1983 smo začeli zidati. 22. septembra smo postavili ostrešje. Naslednje leto smo zabetonirali rezervoar ter vzidali okna in glavna vrata. Dobili smo tudi električni priključek. V naslednjih letih so se vlekla razna manjša, a nujno potrebna dela, ki so zahtevala veliko časa. V letu 1987 smo ometali notranjost in naredili fasado. Letos smo v rekordnem času opravili zaključna dela in uredili okolico.
Gasilni dom je zdaj zgrajen, čeprav ni tak, kakršen naj bi bil. Želje po dvorani so zaradi pomanjkanja sredstev zaenkrat še neuresničljive.
Navkljub dolgi gradnji nas krepi dejstvo, da smo dom zgradili praktično sami. Izjema so le nekatera zahtevnejša obrtniška dela, kot so izdelava fasade ter elektro in vodovodne inštalacije. Opravljenih je bilo več tisoč prostovoljnih ur, ki pa niso bile najbolj enakomerno porazdeljene med posameznike. Opravljenih je bilo tudi preko 400 traktorskih ur. Zahvala gre prizadevnim članicam in krajankam za kuhanje kosil pri večjih delih in tistim, ki so čistile dom.
Skozi vsa leta gradnje se je pojavljala tudi potreba po ustreznem vozilu, kar je letos doumela tudi Občinska gasilska zveza. Tako smo dobili novo gasilsko vozilo znamke TAM 80 A.

Poveljnik v tem letu v poročilu na občnem zboru PGD Dole poroča, da v tem letu ni bilo gasilskih vaj, saj so bili vsi njihovi napori namenjeni urejanju okolice in notranjosti gasilskega doma. Ostala je še dograditev dvorane.

Gradnja dvorane se je nadaljevala leta 1994. Da je bila gradnja mogoča, je Izvršni svet Občine Idrija odstopil sredstva od prodaje nekdanje osnovne šole na Gorah. Les so prispevali lastniki gozdov v KS Dole, vsega je bilo približno 60 m3. Denar v višini 1.325.000,00 SIT je bil nakazan na SGP Zidgrad, od koder se ga je lahko črpalo pod naslovom KS Dole, in sicer samo v obliki materiala. Za pozidavo, pokritje in vzidajo oken in vrat je bilo potrebnih 2518 ur. V akcijah je sodelovalo 65 krajanov, za hrano so skrbele pridne gasilke.
Istega leta so opravili tečaj za nižje častnike trije gasilci PGD Dole.

ZADNJE DESETLETJE STAREGA TISOČLETJA (1989-1990)

Zadnje desetletje 20. stoletja je potekalo v znamenju velikih političnih in družbenih sprememb v Sloveniji. Zaradi velikih sprememb je Gasilska zveza Slovenije pripravila nov statut in nove dokumente. Prišlo je do sprememb pri organizaciji in delovanju društev na regionalnem in lokalnem nivoju.

1989- od udeleženih 4 desetin na občinskem gasilskem tekmovanju so 3 desetine dosegle 1. mesto in sicer mladinska ekipa z mentorjem Ivanom Mikušem, članska z mentorjem Cirilom Markičem in ženska članska z mentorico Marijo Rupnik. Za te uspehe je bilo potrebnih, skupaj s pionirskimi, 70 vaj.
Požarov je bilo tega leta več. V aprilu je zagorelo na žagi Ivana Rupnika. Sosedje in domači so takoj priskočili na pomoč. Rado Erznožnik je v gasilski dom odhitel po gasilski avto tako, da so požar, medtem ko so prišli gasilci iz Idrije s cisterno, že pogasili. Sodelovalo je 6 domačih gasilcev. V naslednjih dneh se je počistilo požarišče. V juniju je zagorelo še staro ostrešje slamnate strehe podrte hiše pri Bezeljaku v Jeličnem vrhu. Tam sta gasila Ivan Rupnik, Rado Erznožnik, Drago Gantar in lastnik Česnik. V nevarnosti je bila zraven stoječa garaža, vendar so gasilci požar hitro ukrotili. Gorel je tudi traktor v Dolah, ki so ga gasilci pogasili z gasilnimi aparati.

1990- mladinci so dosegli 1 mesto na občinskem tekmovanju.
Gorelo je enkrat, in sider spomladi na smetišču v Raskovcu.

1991- 6 članov je opravilo tečaj za nižje častnike.
V gasilskem domu se ni naredilo nič, po besedah predsednika so temu botrovala predvsem nesoglasja glede nadaljnje gradnje. Istega leta je propadla organizacija proslave 30letnice društva zaradi osamosvojitvene vojne.

1992- UO: poveljnik Ivan Mikuš
predsednik Rado Erznožnik, člani: Ciril Markič, Jerneja Rupnik (blagajnik), Mirko Mlakar, Ivan Jereb (tajnik), Janez Govekar, Matej Mohorič, leto kasneje Cirila Markiča zamenja Jure Serženta.
24. avgusta 1992 je zagorelo na Veliki Ravni pod Kolencem. Požar so opazili idrijski gasilci in prvi prišli na požarišče. Telefonsko so alarmirali tudi naše društvo. Gasilo je 8 gasilcev iz GD Dole.
26. avgusta 1992 je ponovno zagorelo na Veliki ravni (podtalni požar). Tokrat je gasilo 6 gasilcev našega društva, pomagali so idrijski gasilci.
Novembra je zagorelo v dimniku pri Češmelu v Idršku. Gasila sta dva gasilca GD Dole.

Leta 1993 so sprejeli nov Zakon o gasilstvu in Zakon o varstvu pred požari ter nova pravila gasilske službe. Financiranje PGD s strani države je bilo kar nekaj časa moteno, saj je zagotovljeni denar služil zgolj za plačilo osnovnih stroškov in vzdrževanje osnovne opreme za gašenje.

1993- Člani društva se posvetijo urejanju okolice doma z lastnimi sredstvi. Naredijo podporni zid pod domom ob glavni cesti in uredijo brežino okrog doma. Za to so potrebovali 23 delavnih akcij, pri katerih je sodelovalo 26 gasilcev. Opravili so 383 ur, od tega 16 traktorskih.

1994- gorel kozolec pri Koritarju v Jeličnem vrhu. Na požarišče so prvi prispeli gasilci GD Dole. Pri gašenju požara je sodelovalo 15 gasilcev, pa tudi idrijski gasilci, ki so petkrat pripeljali vodo. Kasneje so očistili pogorišče in pomagali pri gradnji novega gospodarskega poslopja. Omenjen je bil tudi velik požar v Renčah, ki je zahteval pomoč gasilcev iz vse Primorske. Dva dneva je požar gasilo tudi pet naših gasilcev.

1995- 5 desetin doseže 1 mesta na predkongresnem tekmovanju v Cerknem. To je bil največji uspeh PGD na tekmovalnem področju, rezultat požrtvovalnega dela v operativi.

1996- iz poročila takratnega predsednika Radota Erznožnika je razvidno, da je bilo to leto uspešno. V svojem poročilu slednje predsednik razlaga tako, da se je društvo postavilo na lastne noge. Od GZI niso gasilci v PGD Dole v tem letu prejeli niti tolarja finančnih sredstev. Največje delo v tem letu je bila proslava ob odprtju dvorane. Sicer pa se je vse tako in tako vrtelo okrog dvorane, ki je že izboljšana glede na leto prej. Izboljšala se je tudi okolica dvorane, zgradila se je namreč greznica, uredilo dvorišče. Pri šanku so pomivalno korito s toplo vodo, radio, ura in druge malenkosti.

Povzetek nagovora ob odprtju dvorane (poveljnik Ivan Mikuš):
Letos mineva 35 let od ustanovitve našega društva. To je kratka doba, vendar polna ustvarjalnosti. Od prvih prostorov za hrambo gasilske opreme po zasebnih hišah smo leta 1981 pričeli z gradnjo gasilskega doma in že takrat načrtovane večnamenske dvorane. Gasilski dom smo dokončali leta 1988, dvorane zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa nismo mogli. Z gradnjo dvorane smo lahko nadaljevali leta 1994, ko nam je s pomočjo Milana Božiča uspelo pridobiti sredstva od prodaje osnovne šole na Gorah. Graditi smo pričeli 13. julija 1994 in do novembra stavbo pozidali, vzidali okna in vhodna vrata. Ves les za ostrešje in za notranji opaž so darovali krajani in Gozdno gospodarstvo Tolmin. V letu 1994 je bilo tako opravljenih 2500 prostovoljnih ur. V letu 1995 smo sami pozidali notranje pregradne stene , naredili omet v dvorani, vzidali velika vrata in pričeli z obivanjem stropa v dvorani. Za opravljeno delo smo porabili 1200 ur. V letu smo nadaljevali z obivanjem stropa, urejanjem sanitarij, izdelavo zunanje fasade in notranjih tlakov. Na koncu govora se poveljnik zahvali za vestno opravljeno delo vsem krajanom in g. Božiču za nudeno pomoč. Zaključi s stavkom, da dvorana stoji z namenom ljudi združevati in ne razdruževati.
Iz poročila poveljnika je razvidno, da so naši gasilci sodelovali kot redarji v Postojni med obiskom papeža.

1997- Organizirana je bila veselica, ki je bila zamišljena kot krajevni praznik oziroma kot del slednjega. Takšne prireditve ne vržejo dobička, so pa odlična reklama za PGD in sam kraj. Med drugim so dokončno uredili uradno registracijo društva, ki je bila posledica spremembe zakona o društvih (ime, žig, statut). V tem letu se je postavilo montažni oder v dvorani.

1998-Predsednik Metod Hvala, poveljnik Dušan Lapajne, Jurij Gantar-tajnik, Jerneja Rupnik-blagajnik, Renata Lapajne-predsednica komisije za delo s članicami, Pavel Mikuž, Janez Govekar, Silvi Serženta, Niko Šemrov- delegat Gasilske Zveze Idrija, Ivan Govekar- predsednik nadzornega odbora

1998- Podpisana pogodba s Kulturnim društvom za souporabo dvorane v gasilskem domu.
Izolacija podstrešja dvorane, izvedena električna inštalacija in montaža luči po podstrešju in dvorani. Za izvedeno je bilo potrebnih 390 prostovoljnih delavnih ur. Uspeh veselice istega leta je zmanjšala nepredvidljiva narava. Predsednik pohvali prizadevnost vodje klubskih prostorov in prostovoljcev, ki delajo za skromno plačilo.
Leto 1998 je bilo polno preizkušenj, pred katere je gasilce PGD Dole postavil rdeči petelin v KS Dole. Operativa je v takih trenutkih delovala hitro in požrtvovalno.
12. maja 1998 je zaradi udara strele zagorel kozolec v Idršku. Pri gašenju je sodelovalo 26 članov PGD ter sosednja društva Vrsnik, Brekovice, Idrija in Ledine.
25. julija 1998 je zagorel kozolec v Dolah. Pri gašenju je sodelovalo 23 članov. Na mesto požara so prispeli tudi gasilci iz Zavratca, Vrsnika in Idrije. Ker ni bilo potrebe po sodelovanju, se ta društva niso vključila v akcijo, ampak so samo prečrpavala s seboj pripeljano vodo v vodni zbiralnik.
19. avgusta 1998 je zagorelo gospodarsko poslopje v Dolah. Gasilo je 27 članov. Po pogasitvi teh treh objektov so najprej postavili požarno stražo, nato so sodelovali pri čiščenju požarišča, sodelovali pa so tudi pri obnovi objektov. Izvedli so akcijo zbiranja denarnih sredstev za pomoč prizadetim v požarih na našem območju.
Istega leta so naši prostovoljni gasilci sodelovali pri obnovi posledic potresa v Posočju.
Istega leta pionirska in mladinska desetina osvojita prvo mesto na občinskem gasilskem tekmovanju.

1999- PGD Dole pristopi k prizadevanjem za nabavo novega vozila.
Priredili so dva plesa. Napravljeno centralno ogrevanje v gasilskem domu s pomočjo prostovoljnih prispevkov krajanov. Vse izpostavljene dele proti udarcem so v dvorani zaščitili s kovinskimi mrežami. Zunaj objekta se je uredilo odtoke za meteorne vode, pripravili priključka za vodovod in strelevod. Krajani, ki so sodelovali v projektu vodovoda, so skupno pri urejanju razvodne tease opravili 100 ur. Za ogrevalno sezono so nabavili 2500 l kuriva za katerega sta vsak polovico prispevala PGD Dole in KD Jurko, kot so se dogovorili.
Gašenje požara na silosu pri Milki Seljak.
Dušan Lapajne opravi tečaj za gasilskega častnika, kar je najvišji čin v našem društvu.

NOVI IZZIVI ZA NOVO TISOČLETJE (2000-danes)

2000- priključitev vodovodnega omrežja na javni vodovod, opravljena so bila tudi druga vzdrževalna dela v in na gasilskem domu. Organizirali so prvomajsko kresovanje in prireditev ob krajevnem prazniku. Izmerili so objekt in ga skupaj s parcelo vpisali v zemljiško knjigo.
V okviru PGD Dole so ustanovili komisijo za delo z ženskami v gasilstvu.
V drugi polovici leta so stekle intenzivne dejavnosti in predstavitve o načinu zbiranja finančnih sredstev za novo vozilo. V ta namen so organizirali razširjen sestanek UO, kjer so gostom s strani KS Dole, Občine Idrija in GZ Idrija predstavili projekt nabave novega vozila. Soglašali in podprli so nujnost projekta, kar je bistveno za uspešno zbiranje sredstev. Seznanili so se s problemom pokritja finančne konstrukcije
V tem letu na našem območju k sreči ni bilo požarov in drugih nesreč, tako da so se člani uspeli posvetiti drugim aktivnostim kot npr. izobraževanju, redarstvu na različnih prireditvah v domači KS. Prvi član PGD Dole je opravil tečaj za mentorja mladine in tako še povečal kakovost dela z najmlajšimi.
14 članov se je udeležilo tečaja za nižje častnike.

2001- V tem letu so uspešno zaključili prenovo klubskih prostorov (porabili so 352 prostovoljnih ur). Sodelovali so v delavni čistilni akciji narave in lovskega revirja Dole. Načeto fasado gasilskega doma so odstranili, ponovno ometali in finalno dokončali, novo barvo pa so dobila tudi garažna vrata. Na fasadi gasilskega doma so vzidali zavetnika gasilstva sv. Florjana. Kipec in vzidavo slednjega je financiral Izidor Rejc. Uredili so okolico gasilskega doma. Ob praznovanju 40. obletnice društva so prevzeli nov avtomobil Marcedes Sprinter 416 CDI. Ta se je pripeljal v obnovljeno garažo. Prostori v gasilskem domu zaživijo, saj v njih ne manjka aktivnosti.
Organizirali so tudi dan odprtih vrat na katerem so gasilci pokazali novo vozilo z nadgradnjo ter lepo urejeno razstavo, s katero so predstavili zgodovino našega društva. Zvečer so se obiskovalci zadržali na družabnem srečanju.
Istega leta jih je obiskal poveljnik gasilske zveze Slovenije, Matjaž Klarič. Ogledal si je gasilski dom, seznanili so ga z nadaljnjimi načrti PGD Dole. Člani so se udeleževali izobraževanj. Štiri desetine so sodelovale na občinskem gasilskem tekmovanju. Članice B so dosegle 1. mesto.V jeseni so se tri desetine udeležile regijskega tekmovanja v Vipavi. Članice B so se z drugim mestom uvrstile na državno tekmovanje.
V zimskem in spomladanskem času so trije člani in ena članica uspešno opravili tečaj za nižje gasilske častnike.

2002- V tem letu so uredili okolico in notranjost gasilskega doma. Kurili so prvomajski kres. Najmlajšim so omogočili poleg večletnega letovanja v okviru GZ Idrija, tudi kampiranje v Nadiži v okviru PGD Dole. Ekipa, ki je sprejela odgovornost organizacije kampiranja, je poskrbela, da so bili otroci v celoti zaposleni. Na tem druženju so najmlajši spoznali prve začetke načina dela v operativi. Gasilke so zastopale društvo na državnem tekmovanju za pokal Matevža Haceta v Moravskih toplicah ter na predstavitvi društva in mesta Idrija v Dobrni.

2003-Nov upravni odbor: Metod Hvala predsednik, Dušan Lapajne poveljnik, Robert Žagar tajnik, Mateja Rupnik blagajnik, Jure Serženta predsednik komisije za delo z mladimi, Renata Lapajne predsednica komisije za delo s članicami, Niko Šemrov delegat Gasilske Zveze Idrija, Rado Erznožnik predsednik nadzornega odbora, Matjaž Govekar, Jernej Petrič,Pavel Mikuš vodja klubskih prostorov.
Gasilci PGD Dole sodelujejo pri gašenju mizarske delavnice v Zavratcu. Sodelovali so še PGD Zavratec, Rovte, Brekovice in Idrija. Zagorelo je tudi na podstrešju Zadružnega doma v Doleh. Zaradi pravočasnega posredovanja so preprečili večjo škodo. Poleti je 5 članov opravljalo naloge požarne straže na Krasu. V PGD Dole je trenutno 25 operativnih gasilcev. V jeseni PGD Dole s 6- timi ekipami sodeluje na občinskem gasilskem tekmovanju. Članice B zasedejo 1 mesto, na regijskem tekmovanju v Novi Gorici so zasedle 1. mesto in se tako uvrstile na državno tekmovanje.
Počistili so okolico in pripravili kres. Organizirali so gasilsko veselico pri Lovski koči in kampiranje v Nadiži. Prenovili so dvorano začeli so se dogovarjati s KS Dole o koriščenju prostorov na podstrešju gasilskega doma.

2004- Obnovili so večnamensko dvorano v gasilskem domu (preuredili so tlak, finalno obdelavo sten, menjava dvoranskih vrat… ),ki so jo financirali iz občinskega proračuna. Sredstva so obsegala 500. 000 SIT. Prošnja Zavarovalnici Triglav je tudi prinesla uspeh, saj so v ta namen doprinesli 200. 000 SIT.
Z delavno akcijo, ki je potekala v času obnove so bila prebarvana vsa okna , vrata, zaščitne mreže in klubski prostor. Takratnega predsednika je zelo presenetila udeležba na delavni akciji, saj se jo je udeležilo 33 krajanov. 20. november je bil dan, ko so bili vsi člani in krajani vabljeni k ogledu prenove dvorane. Organiziran je bil družabni večer, kjer so se predstavili vsi, ki delujejo in ustvarjajo v Krajevni skupnosti Dole. Projekt dvorane je bil zaključen in zanj je bilo potrebno odšteti cca 1.700.000 SIT. Člane in krajane pa je prikrajšal za 850 prostovoljnih ur. Finančna sredstva so bila prekoračena, tako, da je padla odločitev za organizacijo veselice. Veselica je prekoračila vsa pričakovanja, saj je odlično uspela.

Občina Idrija PGD Dole podeli občinsko priznanje za 40. letno prizadevanje in uspešno vsestransko delovanje,z naslednjo obrazložitvijo:
Na pobudo skupine krajanov je bilo leta 1961 ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo Dole in s skromno opremo vestno pričelo opravljati svoje poslanstvo. Prostorska stiska, saj je bila oprema sprva shranjena kar pri članih, je spodbudila prizadevanja za gradnjo gasilskega doma, pa tudi večnamenske dvorane, ki je v kraju omogočila razmah prireditvene , športne, kulturne in drugih dejavnosti. Pod vodstvom gasilskega društva je bil ob podpori članov in krajanov s prostovoljnimi prispevki in lastnim delom leta 1988 zgrajen težko pričakovani gasilski dom, kar pa delavnega elana nikakor ni ustavilo. Skupaj so se lotili dograditvi večnamenske dvorane in jo leta 1996 tudi končali.
Dograditev gasilskega doma in večnamenske dvorane je bila za društvo in kraj pomembna prelomnica, saj so ti prostori zaradi zglednega sodelovanja gasilcev z vodstvom krajevne skupnosti in znotraj nje delujočimi skupinami, klubi in društvi, središče športnega, družabnega in kulturnega življenja v krajevni skupnosti. Prepletenost življenja krajanov in društvene dejavnosti potrjuje tudi dejstvo, da ima skorajda vsaka družina vsaj enega gasilca. Razveseljiv podatek, da je preko tretjin članov mlajših od 18 let, potrjuje skrb društva za ohranjanje in uspešno nadaljevanje gasilske tradicije.
Seveda pa društvo vsa desetletja delovanja ni pozabilo svojega osnovnega poslanstva. Vseskozi njegovi člani skrbijo za varnost ljudi in njihovega premoženja, tako v krajevni skupnosti kot izven nje. Pri svojem delu privzgajajo in negujejo človečnost in skrb za ljudi v stiski, zato ne pomagajo le pri gašenju požarov, temveč tudi pri odpravi posledic naravnih nesreč. Tudi ob katastrofalnem potresu v Posočju so nesebično ponudili svojo pomoč.
Da bi svoje delo čim bolje opravljali, veliko časa, energije in skrbi posvečajo gradnji infrastrukture ter obnavljanju in posodabljanju opreme. Nabava novega gasilskega vozila ob praznovanju 40-letnice društva je prav gotovo še en pomemben mejnik v njihovem delovanju in razvoju. Stalna skrb društva je tudi izobraževanje in strokovno usposabljanje svojih članov, ki svoje znanje uspešno dokazujejo na občinskih, regijskih in državnih tekmovanjih.
Z Nagrado Občine Idrija za leto 2004 prejema društvo zasluženo priznanje za dolgoletno uspešno in vsestransko delovanje ter negovanje humanosti koz pomembne vrednote sedanjega časa.
Pridobitev priznanja so gasilci obeležili na otvoritvi prenovljene dvorane.

Izvrši se prepis med lastnikom Antonom Govekarjem 210 m velike parcele in PGD.
Na operativnem nivoju je iz poročil poveljnika razvidno, da se je 21 članic in članov društva udeležilo smučarskega tekmovanja v Godoviču. Članice B in mladinke so se udeležile državnega tekmovanja.
Tudi tega leta je bilo organizirano kampiranje v Nadiži. Letovanja se je udeležilo 11 otrok da 14-tega leta in 22 starejših otrok in odraslih. Člani in članice so se izobraževali tako zunaj društva kot znotraj.
18.12. zagori na gospodarskem objektu v Dolah. Na intervenciji je skupaj sodelovalo 55 gasilcev iz PGD Dole, PGD Idrija in PGD Zavratec z 7 vozili. Naših gasilcev je bilo 25. Gasilci ostanejo na pogorišču dokler ni bilo počiščeno in pripravljeno za obnovo.
Tega leta je bila v okviru društva ustanovljena komisija za delo z mladimi.

2005- Ustanovljena Komisija za odlikovanja članov v PGD Dole.
Organizirano čiščenje okolice gasilskega doma in kresovanje. Pred kresovanjem organiziran dan odprtih vrat društva. Organizirano je bilo izobraževanje za mladino- Preprečujmo požare. Tudi to leto je bila organizirana gasilska veselica.
Vseh operativnih članov, ki so usposobljeni za delo z izolirnim dihalnim aparatom je šest.
Poleti tega leta se je na našem območju razbesnel močan vihar. 15 članov je najprej odstranilo podrto drevje in tako zagotovilo prevoznost cest na našem področju, nato pa pomagalo krajanom pri pokrivanju razkritih streh na stanovanjskih in gospodarskih objektih.
Na regijskem gasilskem tekmovanju se mladincem in mladinkam uspe uvrstiti na državno tekmovanje.
V okviru GZ Idrija se mladi člani društva udeležijo letovanja v Umagu.

2006- Priprava kresovanja. Obnova pisarniških prostorov. Vodstvo operativnega kadra išče primerno zamenjavo avtomobila za prevoz moštva in otrok zaradi dotrajanosti vozila TAM. PGD Dole je gostitelj tekmovanja v kvizu za mlade gasilce. PGD Dole se s tremi ekipami uvrsti na regijsko tekmovanje. Na regijskem kvizu smo se s prvima mestoma mlajših pionirjev in mladink uvrstili na državno tekmovanje.
Na sestanku PGD in KS Dole se sklene, da se KS dovoli uporabo prostorov na podstrešju GD za njihove namene. Zaradi vse večje zasedenosti večnamenske dvorane je potrebno vedno več prostovoljnih ur namenjenih čiščenju dvorane.
V letu 2006 je bilo potrebnih šest intervencij, od tega tri na odlagališču komunalnih odpadkov v Raskovcu in tri zaradi velikih požarov na Krasu.
Gasilci PGD Dole sodelujejo pri odpravljanju posledic po poplavah v Železnikih. Gasilo se je tudi dimniški požar na Gorah.

2007-Nadaljevanje obnove pisarniških prostorov in kuhinje. Organizirano je bilo tradicionalno spomladansko čiščenje notranjosti in zunanjosti gasilskega doma, ki se je zaključilo s kresom.
Plačan je bil avans za novo vozilo za prevoz moštva (FORD TRANSIT KOMBI).Potrebna finančna sredstva mora zagotoviti PGD samo. Prošnje za pomoč pri nakupu so bile naslovljene na gospodarstvo v idrijski občini, zavarovalnice, banke, Krajevno skupnost Dole, krajane KS in prebivalce Kovačevega Rovta. GZ Idrija prispeva sredstva za nadgradnjo avtomobila. Vozilo bo po zaključku investicije v lasti PGD Dole na uporabo za naloge v celotni občini in širše. Pomladi je bil v prostorih gasilskega doma organiziran posvet za članice v severno primorski regiji.
Društvo je sodelovalo na vseh tekmovanjih, ki so se odvijala v okviru GZ Idrija. S petimi ekipami smo sodelovali na gasilskem tekmovanju v Črnem vrhu, pionirji pa bodo naše barve zastopali na regijskem tekmovanju. Udeležba na orientacijskem teku je bila še bolj odmevna, saj so mladinke preizkušale pripravljenost na državnem nivoju. Mlajši pionirji so se izkazali na državnem gasilskem kvizu. Vse prevoze, razen na državni kviz, na tekmovanja so mentorji opravili s svojimi vozili, saj društvo ne premore ustreznega vozila za prevoz mladih članov.

2008- Novi UO: Simon Rupnik, poveljnik; Matjaž Govekar, predsednik; Jure Serženta, Gašper Mohorič, Janko Kavčič, Anja Mivšek, Tomaž Kavčič, Jernej Petrič.
Klubske prostore se je registriralo kot gostinsko dejavnost. Potekali so dogovori o ureditvi prostorov na podstrešju gasilskega doma za namene KS Dole.
Tega leta se je prodalo vozilo TAM, ki je z nakupom novega Forda odslužil svojemu namenu. Junija je bil organiziran slovesen prevzem novega vozila za prevoz moštva, ki se je nadaljeval z veselico s srečelovom. Obisk in zadovoljstvo udeležencev zabave je poplačal ves trud. Nabavna vrednost vozila je znašala 27500€, od tega so del prispevali gasilci, ostalo pa krajani KS Dole in Kovačevega Rovta ter donatorji.
K stroškom obratovanja večnamenske dvorane prispeva tudi športno društvo Aktiv.
V letu 2008 ponovno zaživi društvo veteranov v okviru GZ Idrija. Med njimi so tudi veterani PGD Dole. Za predsednika je bil imenovan dolgoletni zaslužni član Ivan Mikuž. V svojem poročilu na OZ poda, da so si veterani ogledali gasilsko brigado v Kopru.
V tem letu so bili operativni člani PGD Dole poklicani na tri intervencije ( prekrivanje strehe, ki jo je poškodoval močan veter, dvakrat se je iskalo pogrešani osebi).
V tem letu je bilo društvo organizator orientacijskega tekmovanja na nivoju GZ. Pet ekip se je uvrstilo med prve tri v svoji kategoriji. Pionirji so se uvrstili na državno tekmovanje. Mladi gasilci se poleti udeležijo izleta v gorski svet in pozimi smučanja na Vojskem, vse v organizaciji PGD Dole.

2009- Pripravi se nov statut PGD, ki tega leta tudi stopi v veljavo. Društvo se posodobi z izdelavo spletne strani. Organizirana je bila tudi tradicionalna veselica. V mesecu septembru se je zaključila obnova kuhinje, ki je na voljo souporabi tudi ŠD AKTIV in KD Jurko. Prizadevne članice društva so kuhinjo očistile in opremile. Pripravi se dobro obiskan dan odprtih vrat, kjer poleg članov društva in pionirjev sodelujejo tudi člani jamarskih reševalcev iz Postojne, ki poskrbijo za atraktiven prikaz spusta ponesrečenca iz višine in reševalec NMP prav tako iz Postojne, ki demonstrira delovanje in uporabo polavtomatskega defibrilatorja.
Za novo leto je bil v sodelovanju z kulturnim društvom in športnim društvom v dvorani gasilskega doma organiziran ples.
Skozi celo leto so potekali dogovori s Krajevno skupnostjo za obnovo podstrešja v gasilskem domu za njihove potrebe in potrebe ostalih društev na našem območju. Tega leta se podpiše pogodba z Občino Idrija kot financerjem obnove.
Poveljnik izraža zadovoljstvo s številčnostjo udeležbe na gasilskih vajah. Društvo skrbi za izobraževanje članov.
Dve ekipi članov sta se udeležili Gasilskega izziva Idrija 2009 in dosegli vidne rezultate. Pionirji in mladinci so se dobro odrezali na vseh organiziranih tekmovanjih.

2010- V začetku februarja smo s strani Občine Idrija dobili v podpis pogodbo o zagotovljenih finančnih sredstvih za prenovo podstrešja v gasilskem domu. Potrebno je bilo izbrati izvajalca del. Kot najboljšega in najugodnejšega ponudnika se je izbralo podjetje Treven d.o.o. iz Petkovca. Veliko del se je opravilo v lastni režiji, tako, da se je na ta način nekaj sredstev tudi prihranilo. Rok izdelave je bil konec meseca junija. Z deli smo pričeli 27.4.2010. Dela so potekala po planu in bila zaključena nekje sredi meseca junija. S preureditvijo prostorov smo tako pridobili dva prostora, katera uporablja Krajevna skupnost Dole in manjšo dvorano, ki jo uporabljajo vsa društva v kraju. 11.7. je sledil prevzem in blagoslov obnovljenih prostorov. Dogodek smo zaokrožili s tradicionalno gasilsko veselico. Med društvi in Krajevno skupnostjo so se jasno določila pravila uporabe omenjenih prostorov.
V tem letu je na sestanku Upravnega odbora društva padla odločitev, da se nabavi novo motorno brizgalno, saj se stari iz leta 1972, kljub rednemu vzdrževanju, leta vse bolj poznajo. Nabavili smo jo tako eno leto pred našo obletnico, prevzem in blagoslov pa načrtujemo na svečani prireditvi ob 50. letnici društva v mesecu juliju 2011. V navadi je, da se ob okroglih obletnicah gasilskih društev prevzema nova vozila in opremo, kupljeno s pomočjo občinske gasilske zveze in Občine, naša prošnje za finančno pomoč pri nakupu motorne brizgalne pa je bila s strani Upravnega odbora gasilske zveze Idrija zavrnjena. Tako smo za nakup v vrednosti osem tisoč evrov porabili naša lastna sredstva. Organiziran je bil tradicionalni dan odprtih vrat PGD Dole z zanimivim programom.
Članice so bile organizator regijskega posveta severno primorske regije. Udeležilo se ga je 50 članic iz vse regije. Udeležile so se posveta predsednic komisij za delo s članicami v Zrečah. Organizirana je bila strokovna ekskurzija v Krško, kjer so si ogledale poklicno gasilsko brigado.
Društvo je sodelovalo na organiziranih tekmovanjih i usposabljanjih. Interveniralo je ob obilnih padavinah s prečrpavanjem vode iz kletnih prostorov in čiščenjem zamašenih jaškov.