Potem ko zadnji dve leti zaradi razumljivih razlogov nismo organizirali izleta v neznano, so nam bile razmere letos bolj naklonjene. Pričeli smo pri gasilskem domu, kjer smo se dobili. Nato smo se po poti za domom odpravili do Žabje vasi, od tam pa po nadaljevali skozi gozd. Ko smo mimo nekdanje kmetije V Lomu prispeli v Rovt, nas je tam pričakala gospodarica hiše. Pojedli smo melono, potem pa nas je gospa vodila skozi gozd po klancu do Zakovka. Tam nas je ujel dež, zato smo se nekateri z avtom odpeljali do Črne, kjer smo tisti vikend prebivali. Kmalu po tem ko smo prispeli, smo pojedli večerjo in nato šli spati na kozolec.
Zjutraj, ko smo se zbudili, smo najprej pojedli zajtrk. Dež nam je premešal plane, zato smo morali dopoldne ostati v hiši, kjer smo se igrali razne družabne igre in pantomimo. Po tem smo pokosili, po južni pa smo šli na kozolec iskati telefon, ki se je čez noč izgubil v senu. Ko pri tem nismo imeli sreče, smo se odpravili na sprehod na Mali in Veliki Kovk. Ogledali smo si bunker, na poti pa nas je spremljala psica Lili. Pohod je bil prijeten, saj ni bilo preveč vroče. Ko smo prispeli nazaj, smo še malo pogledali za izgubljeni telefon, vendar ga spet nismo našli. Za večerjo smo jedli hrano na žaru, po tem pa smo se še v hiši igrali razne igre. Kmalu je sledilo umivanje zob in že je bil čas za spanje.
Naslednje jutro smo spet najprej pojedli zajtrk. Potem smo šli še zadnjič premetati seno, če bi slučajno našli izgubljeni telefon, vendar ga nismo. Potem pa so pripeljali nakladalko in smo vse seno zmetali z kozolca. Telefon smo našli ravno ob pravem času, saj ga je skoraj požrl boben nakladalke. Pojedli smo še malo lubenice in se odpravili na pot nazaj domov. Šli smo peš skozi gozd, si ogledali zanimiv jazbečev brlog in od tam dosegli center vasi Dole. Tam smo odložili nekaj ljudi, ostali pa so se napotili nazaj proti Rebru. Tam pa smo se poslovili.
14. avgust 2022 Na pomoč!
Nena Petrič
